Sogovornik:
Mitja Perat, psiholog, terapevt medicinske hipnoze in direktor Inštituta za razvoj človeških virov. Je član Društva za medicinsko hipnozo Slovenije in Evropske zveze za letalsko psihologijo. Leta 2015 je v Kliničnem centru v Ljubljani, kjer so opravili prvo kirurško operacijo v medicinski hipnozi v Sloveniji, vodil hipnozo pacienta.
Vsebina:
| 0:10 | Razlika med psihoterapijo in psihiatrijo |
| 1:14 | Najpogostejši razlogi za psihoterapijo in povprečna starost |
| 3:40 | Uvodna ura v psihoterapevtskem odnosu in dogovor |
| 6:20 | Prvi rezultati in povprečno trajanje psihoterapije |
| 11:20 | Ciljna usmerjenost in izgorelost |
| 12:40 | Kako se klienti lotevajo psihoterapije in samo spreminjanja? |
| 22:00 | Vstopam s srečnim, izstopam z realnim otroštvom |
| 25:40 | Atunement – uglaševanje s samim seboj |
| 30:40 | Vloga očeta pri odraščanju otroka |
| 34:30 | Šola in šolanje otrok na domu |
| 35:00 | Najstništvo ni apriori uporništvo |
| 38:15 | Grajenje pozitivne samopodobe smo zamenjali s permisivno vzgojo |
| 42:00 | Zaljubljeni v lastne predstave |
| 45:00 | Psihoterapija kot priznanje šibkosti v očeh ljudi |
| 49:00 | Ključna je skrb za temeljne potrebe |
| 53:00 | Nenehni nemir oziroma ali sploh vem kako delujem kot umirjen? |
| 56:15 | Psihoterapija kot vnos v življenjepis (CV) |
Pomembna dejstva:
| 1:15 | Psihoterapija je zdravljenje duševnih težav ter reševanje čustvenih in medosebnih težav ob pomoči psiholoških sredstev. Cilj procesa je odstraniti ali modificirati obstoječe simptome in spremeniti moteče oblike vedenja ter obenem spodbujati osebno rast in razvoj za doseganje kakovostnejšega življenja. |
| 1:25 | Psihiatrija je zdravstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem in zdravljenjem duševnih motenj. Temelji na medicinskem modelu obravnave. |
| 2:00 | Anksiozne motnje so skupina duševnih motenj, pri katerih je glavni simptom tesnobnost. Ljudje s to motnjo jo največkrat opisujejo z izrazi: zaskrbljenost, napetost, nenehen strah, živčnost in podobno. |
| 2:03 | Panični napadi ali panične motnje so močni, ponavljajoči se in nenadni napadi panike (intenzivnega strahu in nelagodja), ki dosežejo vrh v nekaj minutah in jih spremljajo strah pred smrtjo ali norostjo, močno razbijanje srca, tiščanje v prsih ipd. |
| 2:04 | Fobije – motnje pri katerih bojazen sprožijo dobro definirani objekti, situacije in dejavnosti, ki v splošnem niso nevarni. |
| 2:05 | Depresija je duševna motnja, za katero je značilna prodorna in vztrajna potlačenost, ki jo spremljata nizka samozavest in izguba zanimanja/veselja do sicer prijetnih dejavnosti. |
| 2:06 | Psihosomatska motnja je prehodna ali trajna motnja v delovanju telesnega organa, ki nastane kot posledica učinkovanja preteklih ter sedanjih psiholoških vplivov in mehanizmov. |
| 5:55 | Molčečnost in zaupnost – Ustrezna psihoterapevtska obravnava ni možna brez upoštevanja pravila zaupnosti, ki zavezuje obe strani – terapevta in klienta. Vsebine, ki jih predelujeta na terapevtskih urah, so zaupne narave in jih ni dovoljeno javno obravnavati. |
| 12:12 | Delovna izčrpanost je normalno stanje po intenzivnem delu, medtem ko je izgorelost duševna motnja, ki je posledica nezmožnosti, da bi svojemu pretiranemu delovnemu angažiranju oziroma deloholizmu (prisilna delavnost) postavili zdrave meje. |
| 19:55 | Anonimni alkoholiki (AA) – skupine v Sloveniji delujejo že 30 let, v tem času pa se je tudi z njihovo pomočjo 450 ljudi odločilo za prenehanje uživanja alkohola. Pri svojem delovanju sledijo začetkom skupine, ki so jo začeli trije, sicer poslovno uspešni alkoholiki v ZDA. Delujejo na t.i. principu 12 korakov. |
| 20:00 | Serenity Prayer ali molitev spokojnosti: »God, grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can, and wisdom to know the difference.« Slovenski prevod: »Bog, daj mi spokojnost, da sprejmem stvari, ki jih ne morem spremeniti. Pogum, da spremenim stvari, ki jih lahko in modrost, da prepoznam razliko.« |
| 36:20 | Knjige, ki jih je o družbi in informacijah pisal Neil Postman. Ena od njih se imenuje Izginevanje otroštva. Njegova teza je bila, da je razlika med otroštvom in odraslostjo ravno v dostopu do informacij – otroštvo je mogoče tam, kjer družba presodi, da določena informacija za otroke ni primerna. |
| 40:45 | Narcisistična osebnostna motnja se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, globoke potrebe po občudovanju in pomanjkanja empatije. Poenostavljeno bi lahko o narcistični osebi dejali, da svoj pogled na svet jemlje kot edini pravilen in dober, pri čemer ima najboljše namene. |
V tej epizodi omenjene knjige in avtorji:
Miha Mazzini: Osebno (2022)
Neil Postman: The Disappearance of Childhood (1982)
