Maja Božič Kranjc se je rodila v Ljubljani. Po zaključku obveznega šolanja je obiskovala Šubičevo gimnazijo in Srednjo glasbeno šolo, nato je vpisala študij dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kasneje pa vzporedno študij psihologije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Oba študija je zaključila z diplomo, v vmesnem času je kot dramaturginja sodelovala pri ustvarjanju več gledaliških predstav v ljubljanski Drami, Mestnem gledališču ljubljanskem, Cankarjevem domu in Gleju.
Po diplomi iz psihologije se je zaposlila v službi za otroško in mladostniško psihiatrijo na pediatrični kliniki v Ljubljani, kjer dela še danes. Zaključila je štiriletno specializacijo iz klinične psihologije ter je vključena v supervizijsko stopnjo izobraževanja iz vedenjsko kognitivne psihoterapije. Občasno objavlja avtorsko poezijo ter prispeva kolumne in ilustracije za revijo Klip (revija za teorijo in prakso klinične psihologije). V okviru Zbornice kliničnih psihologov Slovenije je članica častnega razsodišča.
Vsebina:
| 00:10 | Uvodna predstavitev gostje in dela klinične psihologinje |
| 05:20 | Najpogostejši razlogi za obravnavo otrok v klinični psihologiji |
| 09:50 | Ali otrok govori s tujcem in kakšna je vloga staršev? |
| 16:10 | Kaj se zgodi po diagnozi? Kakšen je naslednji korak? |
| 18:05 | Ustvarjanje novih navad, ki lahko izničijo moč vpliva domačega okolja |
| 22:25 | Patriarhalnost in pričakovanja po spolu |
| 25:40 | Koncept mnogostarševstva in odraščanje danes |
| 28:10 | Težave otrok, ki so posledica časa v katerem živijo |
| 30:00 | Oblike zasvojenosti z elektronskimi napravami |
| 40:50 | Pešanje dolgotrajne pozornosti in kraljestvo kratkotrajne pozornosti |
| 51:00 | Koronski in pokoronski vpliv – kakšne so dejanske posledice |
| 56:20 | Od dramaturgije do klinične psihoterapije |
| 58:25 | Kako si prečistiti glavo po takšnem delu? |
| 1:00:00 | Pomembnost vedenjsko kognitivne terapije in sistemska neurejenost področja |
Pomembna dejstva:
| (6:40) Avtoagresivno vedenje: agresivno vedenje do sebe – samopoškodbeno vedenje. |
| (6:41) Heteroagresivno vedenje: agresivna dejanja usmerjena proti drugi osebi. |
| (14:20) Akutno stanje: v medicini nagel razvoj bolezenskih znakov . |
| (23:35) Nenormativnost – dali smo besede ljudem, da znajo povedati, kaj se z njimi dogaja. |
| (30:40) Socialna anksioznost – strah pred socialnimi interakcijami, javnim nastopanjem, strah pred tem, da me nekdo ocenjuje. |
| (31:10) Spektroavtistična motnja (SAM) – je nevrobiološka motnja, ki vpliva na otrokov razvoj. Znaki so opazni zlasti na področjih komunikacije in socialnih izmenjav. |
| (42:30) Instantna gratifikacija – takojšnje zadovoljstvo: Zadovoljstvo je opredeljeno kot prejem nagrade in izpolnitev potrebe ali želje. Takojšnje zadovoljstvo je močna želja po takojšnji izpolnitvi želje. |
| (47:50) Vedenjsko kognitivna psihoterapija je sklop psiholoških znanj, metod in tehnik, ob pomoči katerih terapevt pomaga klientu pri razumevanju njegovih težav ter spreminjanju miselnih in vedenjskih vzorcev, ki te težave ohranjajo. |
V tej epizodi omenjene knjige in avtorji:
(25:07) Miha Mazzini: Drobtinice (1987)
(25:10) Miha Mazzini: Otroštvo (2015)
(36:40) William Golding: Gospodar Muh (1965)
