Jasmina Jerant (1980), avtorica, raziskovalka in aktivistka, je odraščala na Krasu in v Vipavski dolini. V Ljubljani je diplomirala iz filozofije in politologije na temo socialne pravičnost in univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). V študentskih letih je delovala tudi kot novinarka – med drugim je pisala za Dnevnikov Objektiv in na Radiu Študent delovala kot avtorica feministične oddaje Sektor Ž ter urednica Redakcije za kulturo in humanistične vede. Od 2008 do 2016 je živela med Kalifornijo in Budimpešto in na Srednjeevropski univerzi (CEU) magistrirala iz političnih ved. Trenutno na finski Univerzi Tampere doktorsko raziskuje učinke UTD-ja pod so-mentorstvom Jurgena De Wispelaerja, enega vodilnih globalnih strokovnjakov na tem področju. Pri zavodu Urbana Vrana soustvarja in vodi priljubljene ljubljanske feministične ture. Leta 2022 je bila ob ustanovitvi Vesne – zelene stranke njena so-podpredsednica, vendar se je kmalu vrnila k aktivizmu. Kot pravi sama, ne zna in tudi ne želi biti dovolj “zvita” za politiko. Zadnji dve leti in pol živi v Soški dolini, kjer kot aktivistka sodeluje z domačini in društvom EKO Anhovo in dolina Soče in kjer je tudi napisala knjigo “Primer: Anhovo. Med azbestom, odpadki, razvojem in zdravstveno krizo.” Pravi, da je idealistka, ki ima rada ljudi in svet, in da je nato ponosna.
Fotografija: Mateja Jordovič Potočnik
Kazalo
0:00 – Uvod
1:01 – Slovenski izseljenci se Slovenije spominjajo po neokrnjeni naravi
5:30 – Zakaj knjiga?
11:25 – Zgodovina nastanka tovarne v Anhovem
15:15 – Hollywoodski sneg je bil dolgo iz azbesta
21:10 – Glejte, kaj nam delajo, mi pa vse to zdržimo!
27:45 – Namerno zaposlovanje tujcev, ki bolezni odnesejo ‘domov’
35:35 – Upor proti prahu razkrije grozljiva dejstva
39:10 – Sosežigalnica odpadkov
47:50 – Kakšna je logika v ozadju?
53:00 – Politični veljaki v knjigi ostali brez imen
__________________________________
Pomembna dejstva
2:45 – Eko Anhovo in dolina Soče – društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo.
4:20 – Pleuralni mezoteliom je znan tudi kot zloženi plevralni rak, saj najpogosteje prizadene plevro, tanko membrano, ki obdaja pljuča. Glavni vzrok za razvoj mezotelioma je izpostavljenost azbestu.
6:33 – Mojca Dumančič: V žrelu kapitala. Slovenski celovečerni dokumentarni TV film ki razkriva zdravstveno in ekološko katastrofo v srednji Soški dolini, pokaže sprego kapitala in politike ter opozori na razdvojenost zdravstvene in tehniške stroke.
8:55 – SLAPP tožbe so očitno neutemeljene in pretirane tožbe in druge pravne oblike ustrahovanja katerih glavni namen sta nadlegovanje in izčrpavanje tarč z namenom utišanja kritičnih glasov v družbi in posledično omejevanje udeležbe civilne družbe v vprašanjih javnega interesa.
9:55 – McDonalds proti Greenpeace ali bolj znan kot The McLibel Case: primer je postal znan kot ena prvih SLAPP tožb proti svobodi izražanja. Veriga restavracij McDonald’s je tožila londonski Greenpeace, postopek pa je trajal 15 let in se končno zaključil leta 2005.
11:30 – Emilio Stock (1868–1951) je bil italijanski industrialec in poslovnež judovskega rodu. Stock se je rodil v Splitu 3. avgusta 1868.
12:22 – Azbestno-cementna kritina je strešna kritina (ali plošča), narejena iz mešanice cementa in azbestnih vlaken. Azbest so v preteklosti dodajali zato, da so plošče postale trdnejše, lažje in bolj odporne na ogenj, vlago ter vremenske vplive.
12:32 – Lapor je vrsta sedimentne kamnine, sive do rumenkaste barve, ki se uporablja za izdelavo cementa. Nastane s sprijetjem zrn gline, melja in apnenca ali dolomita. Razen glinenih mineralov vsebuje tudi kalcit ali dolomit.
13:10 – Cement je hidravlično vezivo, ki se po reakciji z vodo strdi in veže. Ob tem iz cementne paste nastane trd cementni kamen, ki prenaša visoke tlačne obremenitve in je zato zelo primeren gradbeni material.
13:12 – Klinker je trden, temno siv material v obliki grudic, ki nastane pri proizvodnji portlandskega cementa.
13:17 – Azbest je takoj za kajenjem eden glavnih vzrokov za smrt zaradi pljučnih bolezni. Pri nas umre zaradi azbesta največ ljudi na prebivalca na svetu.
14:35 – Ludwig Hatschek (1856-1914) je bil avstrijski industrialec, ki je ustanovil tovarno Eternit.
15:30 – Film Čarovnik iz Oza (1939)
15:45 – Film White Christmas (1954)
21:20 – Roman Stalingrad (1952) avtorja Vasilyja Grossmana je zgodba o življenju in bojih posameznikov med drugo svetovno vojno, osredotočena na družino Shaposhnikov iz Stalingrada.
31:02 – V ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) je bil leta 1974 dodan člen 72, ki je določal, da mora država zagotoviti zaščito naravnih virov in okolja ter ustvariti pogoje za trajnostni razvoj.
39:10 – Škodljivost sežiganja odpadkov: pri sežiganju in sosežiganju odpadkov se v ozračje sproščajo trdi delci PM10 in PM2,5, ultrafini delci (UFD), dušikovi oksidi, žveplov dioksid, klorovodikova in fluorovodikova kislina, ogljikov monoksid, dioksini in furani, policiklični aromatski ogljikovodiki, težke kovine in radioaktivni izotopi.
44:16 – Kaja Rakušček: Prah kratki dokumentarni film
56:10 – Druge lokacije/ primeri onesnaževanja po Sloveniji (Trbovlje, Velenje, Ilirska Bistrica, Krško)
Knjigi, omenjene v podkastu:
Mazzini, Miha: Drobtinice (1987)
Grossman, Vasily: Stalingrad (1952)
