Ilustracije: Mojca Osojnik
Zvečer je Lana skočila v posteljo in k sebi stisnila medvedka Bertija. Oba sta čakala pravljico. Tistikrat je bil na vrsti očka. Odprl je knjigo in že hotel začeti brati, ko ga je Lana vprašala: “Zakaj si se danes tako malo igral z mano?” Očka se je malo praskal za ušesom, zamomljal “ahm… ahm…” in “ja.. ja…” in se vrnil k praskanju. Nazadnje je le rekel: “Lana, a se spomniš ure, ki visi na zidu v kuhinji?” Lana je pokimala.
Očka je nadaljeval: “Tista ura je kot torta. Včeraj so jo že pred tabo pojedli vsi drugi.” Zakrilil je z rokami in vdihnil tako globoko, kot bi šel plavat. Medvedek in Lana sta ga nepremično gledala. Očka se je ustavil in vprašal: “Lana, a razumeš, kar ti govorim?” Lana je odkimala. Tako odločno je zmajala z glavo, da je z njo odkimal tudi Berti. “Prav,” se je vdal oče, “jutri ti bom vse pokazal. Videla boš, da je čas velika smetanova torta.”
Izdaje
Kres, 1999, ISBN 86 7823 190 4; Slikanica za otroke (6-9let), 32 pages, Size: 29 x 22 cm
