Dr. Uroš Perko, rojen leta 1976, je odraščal v Kamniku, kjer je končal osnovno šolo. V Ljubljani je končal športno gimnazijo in se nato posvetil športnemu plezanju. Dosegal je odmevne rezultate in bil v skalnem plezanju eden izmed vodilnih športnih plezalcev v Sloveniji. Po končani karieri se je posvetil študiju in leta 2021 doktoriral na Fakulteti za vede o zdravju na temo duševnih motenj v športu. V letu 2016 je vzporedno vpisal študij psihoterapije na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani. Je specializant geštalt psihoterapije, v Zavodu Mitikas nudi pomoč ljudem v stiski po socialno-andragoški metodi in individualno terapijo po geštalt psihoterapevtskem pristopu. Kot terapevt redno deluje z zasvojenimi v Don Pierinovih komunah (Skupnost Srečanje). Je avtor večih strokovnih in znanstvenih člankov na temo duševnega zdravja športnikov in različnih zasvojenosti.
Avtor fotografije: Šimen Zupančič.
7:35 | Zakaj me je sram mojih uspehov in kako sprejeti, da mi šport sledi skozi življenje |
11:00 | Po očetovi poti na svoj lasten način |
15:00 | Rezultati raziskave so me presenetili. Bili so slabši kot sem pričakoval. |
23:30 | Zakaj otrok postane priden? |
31:10 | Veliko mladih športnikov izkazuje odvisnost od alkohola |
35:10 | Ali za depresijo res zbolijo samo šibki? |
39:10 | Motnje hranjenja med športniki |
46:05 | Ko konvencije o pravicah otrok popolnoma zatajijo |
49:10 | Trener kot nadomestni starš |
53:00 | Vrhunski športnik zna marsikaj pogoltniti in na vsakega se navadi |
57:30 | Samodestruktivnost generira vrhunskega športnika |
1:02:30 | Spolne zlorabe v športu |
1:07:40 | Nadzor nad telesom kot odgovor na slabe odnose v družini |
1:15:00 | Rekreativno ukvarjanje s športom, ki preraste v ekstrem |
Pomembna dejstva:
13:58 | Maša Černelič Bizjak – je izredna profesorica na Fakulteti za vede o zdravju, Univerze na Primorskem. |
14:00 | Matej Tušak – športni psiholog, zaposlen na Fakulteti za šport in Filozofski fakulteti kjer predava psihologijo in psihologijo športa. |
15:50 | Dr. Marko Pišljar – Strokovni vodja Psihiatrične bolnišnice Idrija in docent Univerze na Primorskem. |
17:45 | Jani Brajkovič je nekdanji vrhunski kolesar. Leta 2004 je postal prvi slovenski svetovni prvak v kolesarstvu. Njegovi največji uspehi so bili zmaga na veliki enotedenski etapni dirki Po Dofineji, dobil je dirko po Sloveniji (2012), bil je dvakratni državni prvak v kronometru. Intervju o zasvojenosti s športom. |
17:50 | Natalija Gros Kunaver – slovenska športna plezalka, ki je bila med drugim svetovna mladinska prvakinja in evropska prvakinja. |
20:54 | Dr. Vesna Jureša – zdravnica družinske medicine iz Zagreba in doktorica znanosti biomedicine. |
23:30 | Intervju na rtvslo.si z Zoranom Milivojevićem dr. med. psihoterapevtom z dolgoletno prakso v individualni, partnerski in skupinski terapiji. |
26:15 | Paretovo pravilo – načelo po katerem 20 odstotkov vloženega dela povzroči 80 odstotkov uspeha. |
37:40 | Agitirana depresija vrsta depresivne motnje, za katero je značilna prisotnost obeh klasičnih simptomov depresije – občutek brezupnosti, povečana utrujenost, izguba delovne sposobnosti in zanimanje za vse, kar obdaja – in vznemirjenost. |
53:40 | Marjan Fabjan, slovenski judoist in trener, je ena najpomembnejših osebnosti judoističnega športa na Slovenskem. Je ustanovitelj in glavni trener kluba Judo klub Z’dežele Sankaku Celje, ki je proizvedel vrsto mednarodno zelo uspešnih tekmovalcev v judu. |
56:30 | Nekrolog – kratek članek o delu in življenju nedavno umrlega. |
1:11:15 | Filip Gartner – slovenski smučarski trener |
1:20:50 | »Acting in« označuje vedenje ali lastnost, ki je bolj samouničujoča kot destruktivna navzven. |
1:20:52 | »Acting out« je v psihologiji obrambnih mehanizmov in samokontrole izvedba dejanja, ki velja za slabo ali antisocialno. V splošni rabi je izvedeno dejanje uničujoče za posameznika ali za druge. Izraz se na ta način uporablja pri zdravljenju spolne odvisnosti, v psihoterapiji, kriminologiji in starševstvu. |
1:23:10 | Socialno andragoška metoda dr. Ruglja v kateri je izpostavljeno zapoznelo osebnostno dozorevanje in vsestransko oblikovanje ljudi, ki so zaradi patoloških vplivov staršev prišli v hudo partnersko in osebno krizo in so se pripravljeni dolgoročno zelo potruditi, da napravijo nekaj iz sebe. |
Knjige omenjene v podkastu: Perko, Uroš (2023): Duševne motnje v športu